Separation and reversibility: Agamben on the image;Separacija in reverzibilnost: Agamben o podobi

Filozofski Vestnik

Volumn 30, Issue 1, 2009, Pages 143-159

  Noys, Benjamin ^a  

^a UNIVERSITY OF CHICHESTER   (United Kingdom)

Author keywords

Agamben; Politics; Subjectivity; The image; The negative

Indexed keywords

EID: 77950784447     PISSN: 03534510     EISSN: None     Source Type: Journal    
DOI: None     Document Type: Article

References (38)

1. Friedrich Hölderlin, «Patmos», v: Pozne himne, prev. Vid Snoj, KUD Logos, Ljubljana 2006, str. 179.
2. Giorgio Agamben, Profanations, prev. Jeff Fort, Zone Books, New York 2007, str. 24.
3. Agamben, Profanations, str. 24.
4. Guy Debord, Družba spektakla, Komentarji k družbi spektakla, Panegirik: prvi del, prev. Meta Štular, Tanja Lesnicar-Pucko, Nikolai D. Jeffs, Študentska založba, Ljubljana 1999.
5. Glej tudi moj clanek Benjamin Noys, «Destroy Cinema!/Destroy Capital!: Guy Debord's The Society of the Spectacle (1973) », Quarterly Review of Film and Video 24.5 (October 2007), str. 395-402 za nadaljno razpravo o odnosu med Debordom in Agambenom.
6. Giorgio Agamben, The Man Without Content, prev. Georgia Albert, Stanford University Press, Stanford, Ca. 1999, str. 109-110.
7. Michael Hardt in Antonio Negri, Imperij, prev. Barbara Beznec et al., Študentska založba, Ljubljana 2004, str. 124;
8. Alain Badiou, Sveti Pavel: utemeljitev univerzalizma, prev. Alenka Zupančič, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 1998, str. 13-14.
9. Giorgio Agamben, «Notes on Gesture» (1992), Means Without Ends, prev. Vincenzo Binetti in Cesare Casarino, University of Minnesota Press, Minneapolis in London 2000, str. 49-60, str. 55.
10. Agamben, «Notes», str. 55-6.
11. Walter Benjamin, «O pojmu zgodovine», prev. Frane Jerman, Izbrani spisi, Studia humanitatis, Ljubljana 1998, str. 225.
12. Walter Benjamin, «Mala zgodovina fotografije», prev. Alenka Mrcina, op. cit., str. 89-90.
13. Walter Benjamin, «Kapitalizem kot religija», Agregat, 9/10(2006), str. 8-9.
14. Bralce dela Homo Sacer bo ta trditev spomnila na Agambenovo analizo «vključujoče izključitve», v kateri je ta izvorna gesta oblasti, ki datira v rimsko pravo, pripeljana do absolutne realizacije v sodobni državi; glej Giorgio Agamben, Homo Sacer: suverena oblast in golo življenje, prev. Samo Kutoš, Študentska založba, Ljubljana 2004.
15. Nekaj kritičnih pripomb na pretirano teleološko naravo tega tipa «zgodovine» sem podal v mojem članku «Time of Death», Angelaki: Journal of the Theoretical Humanities 7.2, August 2002, str. 51-59, str. 58.
16. Karl Marx, Kapital, kritika politične ekonomije, zv. 1, prev. Stane Krašovec et al., Cankarjeva založba, Ljubljana1961, 7. oddelek, 24. poglavje: «Tako imenovana prvotna akumulacija», str. 804-860.
17. Karl Marx, «H kritiki Heglove pravne filozofije: Uvod», prev. Marica Dekleva-Modic, v: MEID 1, Cankarjeva založba, Ljubljana 1969, str. 207.
18. Glej Noys, «Destroy Cinema!», str. 397 za razpravo o tem problemu v Debordovem delu.
19. Tronti, Mario, «Lenin in England» (1964), Marxists Internet Archive. http://www.marxists.org/reference/subject/philosophy/works/it/tronti. htm
20. Massimo Cacciari, Architecture and Nihilism: On the Philosophy of Modern Architecture, prev. Stephen Sartarelli, Yale University Press, New Haven in London 1993, str. 38.
21. Gail Day, «Strategies in the metropolitan Merz: Manfredo Tafuri and Italian Workerism», Radical Philosophy 133(2005), str. 26-38, str. 26. V tem članku najdemo odličen obračun dela tako Tafurija kot Cacciarija.
22. Ta konsenz, ki mu pravim afirmacionizem, kritiziram v moji knjigi The Persistence of the Negative: A Critique of Contemporary Continental Theory, Edinburgh University Press, Edinburgh 2010.
23. Glej Homo Sacer, str. 55-58.
24. Glej tudi Giorgio Agamben, Potentialities: Collected Essays in Philosophy, prev. Daniel Heller-Roazen, Stanford, Ca., Stanford University Press, 1999, posebej eseja «On Potentiality» (str. 177-184) in «Pardes: The Writing of Potentiality» (str. 205-219).
25. Antonio Negri, «The Ripe Fruit of Redemption», prev. Ariana Bove, 2003, Generation-Online, http://www.generation-online.org/t/negriagamben. htm.
26. The Situationist International, Situationist International Anthology, Ken Knabb (ur.), Berkeley, California: Bureau of Public Secrets, 1981, str. 55.
27. Gre za snov «neobjavljenega šestega poglavja» Kapitala, ki je postal zelo pomemben za operaismo in za skrajno levico nasploh, posebej v delu Francoza Jacquesa Camatta. Glej Capital and Community (1976), Marxists Internet Archive, 2006, http://www.marxists.org/archive/camatte/capcom/ index.htm
28. Negri v: Cesare Casarino in Antonio Negri, «It's a Powerful Life: A Conversation on Contemporary Philosophy», Cultural Critique 57, 2004, str. 151-183, str. 171.
29. Negri, «It's a Powerful Life», str. 171.
30. Malcolm Bull, «The Limits of the Multitude», New Left Review 35, September-October 2005, str. 19-29, str. 19.
31. Glej Guy Debord, op. cit., četrto poglavje: «Proletariat kot subjekt in kot reprezentacija». Walter Benjamin komentira neuspehe nemške socialne demokracije v «O pojmu zgodovine», str. 220-222.
32. Perry Anderson, «Renewals», New Left Review 1, January-February 2000, str. 5-24, str. 14.
33. Timothy Brennan, Wars of Position: The Cultural Politics of Left and Right, Columbia University Press, New York in Chichester 2006, str. ix. Brennanovi specifični komentarji o Negriju in Agambenu so sugestivni, toda pogosto ne dovolj natančni in gotovo zelo nenaklonjeni, posebej do Agambena (glej str. 170-204).
34. Chrissus and Odotheus, Barbarians: disordered insurgence, Elephant Editions, London 2004, str. 17.
35. Negrijeva recenzija Agambenove Il Regno e la Gloria: Per una genealogica teologica dell'economia e del governo (2007), «Sovereignty: That Divine Ministry of the Affairs of Earthly Life», prev. Gabriele Fadini s pomočjo Roberta Valgentija, Journal for Cultural and Religious Theory 9.1 (Winter 2008), str. 96-100, postavlja vprašanje «izgubljenega subjekta» (97-8) v Agambenovem delu, v katerem ni najti «nobenega produktivnega subjekta, nobenega delavca». Moja tukajšnja poanta je zelo blizu Negrijevi, toda njene implikacije so precej drugačne. Strinjam se, da Agamben tvega izgubo eksplozivne moči negativnega, ki jo je moč najti pri Debordu, toda trdil bi, da je Negrijev predlog, da naj subjekt odpora preformuliramo v spinozističnih in produktivistič nih oblikah, preprosto hrbtna stran Agambenovega pesimizma. Negativnost potrebuje posredovalno dejavnost, ki v dobrotljivi operaciji pozitivne in produktivne subjektivnosti umanjka.
36. Leta 1970 je Irving Howe recenziral knjigo Kate Millet Sexual Politics in opazil nekaj, čemur je rekel «kvazi-religiozno hrepenenje po totalnem sistemu, totalni rešitvi, totalni apokalipsi». (Citirano po Maria Farland, «'Total system, Total Solution, Total Apocalypse': Sex Oppression, Systems of Property, and 1970s Women's Liberation Fiction», The Yale Journal of Criticism 18.2, 2005, str. 381-407, str. 386).
37. Agamben, Homo Sacer, str. 123-126.
38. Malcolm Bull, «The Limits of the Multitude», str. 34-36.