Phytogeographical differentiation in the Dinaric fir-beech forest (Omphalodo-Fagetum s. lat.) of the western part of the Illyrian floral province

Acta Botanica Croatica

Volumn 61, Issue 2, 2002, Pages 145-178

  Surina, Boštjan ^a  

^a Slovenian Academy of Sciences and Arts   (Slovenia)

Author keywords

Aremonio Fagion; Balkan; Croatia; Dinaric mountains; Forest; Omphalodo Fagetum; Phytogeography; Slovenia; Vegetation

Indexed keywords

ANEMONE TRIFOLIA; CALAMINTHA GRANDIFLORA; DENTARIA PENTAPHYLLOS; DENTARIA POLYPHYLLA; FAGETUM; FAGETUM DINARICUM; OMPHALODES VERNA; SAXIFRAGA CUNEIFOLIA;

EID: 0036451460     PISSN: 03650588     EISSN: None     Source Type: Journal    
DOI: None     Document Type: Article

References (65)

1. Accetto, M., 1978: Dinarski jelovo-bukov gozd z gorsko krpačo (Abieti-Fagetum dinaricum Treg. 57 thelypteretosum limbospermae subass. nova). Mitteil.Ostalp.-dinar. Ges. Vegetationsk. 14, 105-113.
2. Accetto, M., 1998: Dinarsko jelovo bukovje z gorsko bilnico v kočevskem rogu. Zbornik Gozdarstva in Lesarstva 56, 5-31.
3. Beck, G., 1908: Vegetationsstudien in den Ostalpen II. Die illyrische und mitteleuropäisch-alpine Flora in oberen Sava-Tale Krains. Sitzungber.d.Akad.d.Wiss.Wien, Mathem-naturw.Kl.Bd. 68, 97-155.
4. Bertović, S., Cestar, D., Pelcer, Z., 1966: Prilog poznavanju proizvodnih mogućnosti šume bukve s jelom (Fagetum croaticum abietetosum Horv.) na Ličkoj Plješivici. Radovi Šum. Inst. Jastreb. 5, 1-62.
5. Blečić, V., 1958: Šumska vegetacija i vegetacija stena i točila doline reke Pive. Glasnik Prirodnjačkog Muzeja u Beogradu Serija B (11), 1-108.
6. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. -Grundzüge der Vegetations Kunde. 3. Auflage. Springer, Wien.
7. Dakskobler, I., 1986: Abieti-Fagetum dinaricum na Nanosu. Elaborat. SGG Tolmin, Tolmin.
8. Dakskobler, I., 1991: Gozd bukve in jesenske vilovine Seslerio-Fagetum (Ht. 1950) M.Wraber (1957) 1960 v submediteransko-predalpskem območju Slovenije. Scopolia 24, 1-53.
9. Dakskobler, I., 2001: Jelovo-bukovi gozdovi v Posočju (Julijske Alpe, zahodna Slovenija). In: Čarni, A. (ed.), Vegetacija Slovenije in Sosednjih Območij 2001. Ljubljana, 22.-24. November 2001, 31-33. Botanično društvo Slovenije in Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana.
10. Dakskobler, I., Urbančič, M., Wraber, A., 2000: Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova v trnovskem gozdu (zahodna Slovenija). Zbornik Gozdarstva in Lesarstva 62, 5-52.
11. Dzwonko, Z., Loster, S., 2000: Syntaxonomy and phytogeographical differentiation of the Fagus woods in the Southwest Balkan Peninsula. J. Veget. Sci. 11, 667-678.
12. Dzwonko, Z., Loster, S., Dubiel, E., Drenkovski, R., 1999: Syntaxonomic analysis of beechwoods in Macedonia (former Republic of Yugoslavia). Phytocoenologia 29, 153-175.
13. Frahm, J. P., Frey, W., 1992: Moosflora. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart.
14. Fukarek, P., 1964: Fitocenološka istraživanja Igmana. Feasibility Study. Institute of forestry Sarajevo, Sarajevo.
15. Fukarek, P., 1978: Verbreitungsgebiete einiger characterarten der slowenischen und kroatischen buchenwälder und ihre bedeutung für die regionale gliederung des dinarischen florengebietes. Mitteil.Ostalp.-dinar.Ges. Vegetationsk. 14, 147-157.
16. Fukarek, P., Stefanović, V., 1958: Prašuma peručica i njena vegetacija. Radovi Poljoprivredno - Šumarskog Fakulteta 3, 93-146.
17. Gaži-Baskova, V., 1963: Geografska raširenost nekih ilirskih flornih elemenata. Biološki Glasnik 16, 39-49.
18. Horvat, I., 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u hrvatskoj. Glasnik za Šumske Pokuse 6, 127-256.
19. Horvat, I., Glavać, V., Ellenberg, H., 1974: Vegetation Südosteuropas. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart.
20. Jovanović, B., 1955: Šumske fitocenoze i staništa Suve Planine. Katedra Gajenja Šuma, Beograd.
21. Kuoch, R., 1954: Wälder der schweizer alpen im verbreitungsgebiet der weisstanne. Mitt.Schweiz.Anst.Forstl. Versuchswes. 30, 133-260.
22. Lauber, K., Wagner, G., 1998: Flora Helvetica. Haupt, Bern.
23. Marinček, L., Dakskobler, I., 1988: Acidofilni jelovo-bukovi gozdovi predalpskega sveta Slovenije - Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum var.geogr.nova. Razprave 4 Razr. SAZU 29, 29-67.
24. Marinček, L., P. Košir, P., 1998: Dinaric fir-beech forests (Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993) on Blegoš. Hladnikia 10, 29-40.
25. Marinček, L., Poldini, L., Zupančič, M., 1989: Beitrag zur kenntnis der gesellschaft Anemono-Fagetum. Razprave 4. Razr. SAZU 30, 3-64.
26. Markgraf, F., 1927: An den grenzen des mittelmeergebiets. Pflanzengeographie von mittelalbanien. Beihefte 45, 1-217.
27. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., 1999: Mala Flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
28. Matuszkiewicz, W., Matuszkiewicz, A., 1981: Das prinzip der mehrdimenzionalen gliederung vegetationseinheiten, erläutert am beispiel der eichen-hainbuchenwälder in Polen. In: Dierschke, H. (ed.), Syntaxonomie. Ber. Int. Symp. Int. Vereinig. Vegetationsk, Rinteln, 123-148. J. Cramer, Vaduz.
29. Mayer, H., 1963: Tannenreichen Wälder am Nordabfall der Mittleren Ostalpen. BLV, München-Basel-Wien.
30. Meusel, H., Jäger, E., Rauschert, S., Weinert, E., 1978a: Vergleichende Chorologie der Zentraleurpäischen Flora. Karten. Band 2. VEG Gustav Fischer Verlag Jena, Jena.
31. Meusel, H., Jäger, E., Rauschert, S., Weinert, E., 1978b: Vergleichende Chorologie der Zentraleurpäischen Flora. Text. Band 2. VEG Gustav Fiscer Velrag Jena, Jena.
32. Meusel, H., Jäger, E., Rauschert, S., Weinert, E., 1965a: Vergleichende Chorologie der Zentraleurpäischen Flora. Karten. VEB Gustav Fischer Verlag Jena, Jena.
33. Meusel, H., Jäger, E., Rauschert, S., Weinert, E., 1965b: Vergleichende Chorologie der Zentraleurpäischen Flora. Text. VEB Gustav Fischer Verlag Jena, Jena.
34. Oberdorfer, E., 1957: Süddeutsche Pflanzengesellschaften. VEB Gustav Fischer Verlag, Jena.
35. Pelcer, Z., 1976: Tipološke značajke šuma u gospodarskoj jedinici crni lug. Radovi 26, 11-22.
36. Podani, J., 1993: SYN-TAX-pc. Computer Programs for Multivariate Data Analysis in Ecology and Systematics. Scientia Publishing, Budapest.
37. Poldini, L. 1991: Atlante Corologico Delle Piante Vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia Direzione Regionale Delle Foreste e Dei Parchi et Universita Degli Studi di Trieste, Dipartimento di biologia, Udine.
38. Praprotnik, N., 1987: Ilirski Florni Element v Sloveniji. PhD Thesis, University of Ljubljana.
39. Puncer, I., 1979: Ekološke in floristične značilnosti združbe Abieti - Fagetum na trnovskem gozdu. Proc. 2 Congr. Ekol. Jugosl., Zagreb 2, 925-938.
40. Puncer, I., 1980: Dinarski jelovo bukovi gozdovi na kočevskem. Razprave 4. Razr. SAZU 22, 401-546.
41. Puncer, I., Wojterski, T., Zupančič, M., 1974: Der urwald kočevski rog in Slowenien (Jugoslawien). Fragm. Flor. Geobot. 20, 41-87.
42. Puncer, I., Zupančič, M., 1975: Osamelec bukovo-jelovega gozda v pivški kotlini. Varstvo Narave 8, 39-46.
43. Rauš, DJ., Španjol, Ž., Baričević, D., 1996: Ekološko-biološka istraživanja i sukcesija na trajnim plohama u bukovo-jelovoj šumi u hrvatskoj. Glasnik za Šumske Pokuse 33, 1-52.
44. Smith, A. J. E., 1996: The Moss Flora of Britain and Ireland. Cambridge University Press, Cambridge.
45. Suppan, U., Prügger, J., Mayrhofer, H., 2000: Catalogue of the lichenized and lichenicolous fungi of Slovenia. Bibl. Lichenol. 76, 5-215.
46. Surina, B., 2001: Fitocenološke Raziskave Jelovo-bukovega Gozda (Omphalodo-Fagetum s. Lat.) v Zahodnem Delu Ilirske Florne Province. MSc Thesis, University of Ljubljana.
47. Tregubov, V., 1941: Les forets vierges montagnardes des Alps Dinariques. Massif de Klekovatcha - Guermetch. Étude Botanique et Foresetiere. PhD Thesis, University of Montpellier, Causse, Graille et Castelanu.
48. Tregubov, V., 1957: Prebiralni Gozdovi na Snežniku. Kmečka Knjiga Ljubljana, Ljubljana.
49. Tregubov, V., 1960: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Ravnik. Feasibility Study. Slovenian Forestry Institute, Ljubljana.
50. Tregubov, V., 1962a: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Hrusica. Feasibility Study. Slovenian Forestry Institute, Ljubljana.
51. Tregubov, V., 1962b: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Logatec, Gozdno gospodarstvo Postojna. Feasibility Study. Slovenian Forestry Institute, Ljubljana.
52. Tregubov, V., 1962c: Gozdno Gojitveni Elaborat na Osnovi Gozdnih Tipov za Revir Nanos. Elaborat. Slovenian Forestry Institute, Ljubljana.
53. Trinajstić, I., 1970: Prilog poznavanju šumske vegetacije prasumskog rezervata Čorkova uvala u Hrvatskoj. ANU BiH, Spec. Edit. 15, 125-130.
54. Trinajstić, I., 1972: O rezultatima komparativnih istraživanja florističnog sastava prašumskih i gospodarskih sastojima zajednice Fagetum croaticum abietetum Ht. u Hrvatskoj. Šumarski List 9-10, 334-346.
55. Trpin, D., Vreš, B., 1995: Register Flore Slovenije. ZRC SAZU, Ljubljana.
56. Vukelić, J., 1985: Doprinos fotointerpretacijske analize vegetacijskom istražvanju šumskih zajednica Nacionalnog parka Risnjak. Glasnik za Šumske Pokuse 23, 1-140.
57. Vukelić, J., Baričević, D., 1996: Fitocenološka usporedba dinarskih i panonskih bukovo - Jelovih šuma (Abieti-Fagetum s. 1.) u Hrvatskoj. In: Gračan, S. (ed.), Skrb za Hrvatske Šume od 1846. do 1996. Unapredjenje Proizvodnje Biomase Šumskih Ekosustava 1, 87-95. Hrvatsko šumarsko drustvo, Zagreb.
58. Wraber, M., 1953: Fitosociološka slika trnovskega gozda (G. u. Trnovo, G. g. Most na Soči). Feasibility Study. Biološki Inštitut SAZU, Ljubljana.
59. Wraber, M., 1959: Fitocenološka opredelitev gozdne vegetacije na področju gozdnega obrata predmeja v trnovskem gozdu. Feasibility Study. Inštitut za biologijo SAZU, Ljubljana.
60. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische stellung und gliederung Sloweniens. Vegetatio 17, 176-199.
61. Zukrigl, K., 1973: Montane und subalpine waldgesellschaften am alpenostrand. Mitteil. Forstl. Bundesvers. Wien 101, 3-386.
62. Zukrigl, K., 1989: Die montane buchenwälder der nordabdachung der karawanken und karnischen alpen. Naturschutz in Kärnten 9, 1-114.
63. Zupančič, M., Žagar, V., 1998: Obrečna borovja zgornjega toka save (Slovenija). Razprave 4. Razr. SAZU 39, 279-328.
64. Zupančič, M., Marinček, L., Seliškar, A., Puncer, I., 1987: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia 8, 89-98.
65. Zupančič, M., Puncer, I., 1995: Überzwei weniger bekannte urwälder krokar und strmec in Slowenien. Sauteria 6, 139-156.